Naše telo izkorišča vse vrste maščob kot največji izvor energije. Športnik, ki ima glede na svojo telesno težo 15% maščobe, nosi 12% maščobe kot energetsko rezervo, ostali 3% pa so pomembne telesne maščobe, ki služijo za izolacijo in zaščito vitalnih organov.

Pri športniku težkem 85 kg 15% masti pomeni pribljižno 75.000 kalorij, kar je dovolj za 240 km teka. Takšne količine pa športnik nikoli ne bo potreboval, saj vzporedno oziroma prioritetno porablja ogljikove hidrate, ki so drugi glavni izvor energije. Maščobe dajejo dvakrat toliko energije kot ogljikovi hidrati ali beljakovine.

Vendar to ni vzrok zakaj potrebujemo maščobe. Kot vir energije bi telesu zadoščali celo ogljikovi hidrati, toda življensko pomembne vitamine A, D in E lahko telo sprejema iz hrane le skupaj z maščobami, saj se v njih ti vitamini topijo. Zato so prevelike maščobne zaloge ponavadi le ovira pri gibanju in zdravem življenju.

Maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene. Nasičene maščobne kisline imajo vse svoje atome ogljika zasedene z atomi vodika. Nenasičene maščobne kisline pa imajo prosta mesta, kjer manjka atom vodika in na ta prosta mesta se vežejo druge molekule ter s tem povečujejo biološko aktivnost teh maščobnih kislin.

Torej za organizem je pomemblo uživanje le nenasičenih maščobnih kislin, kajti le-te se porabljajo v notranjem ušesu, očeh, adrenalinskih žlezah in pri spolnem orgazmu. Nenasičene maščobne kisline so v živilih rastlinskega izvora.

Obstajata dve esencialni maščobni kislini katerih telo ne more samo proizvajati (linolska in alfa-linolenska maščobna kislina), zato je pomembno, da jih naša dijeta vsebuje. Izvori teh dveh esencialnih kislin so: orehi, soja, mandelji, olive in olivna neprocesirana (deviška) olja.

Slika1: Primer nasičene in nenasičene maščobne kisline.

Maščobe izgorevajo v mitohondrijih kjer poteka ß-oksidacija. Največji problem je v tem, da se maščobe nahajajo v adipocitih in ne morejo skozi membrano mitohondrija če niso vezane na L-karnitin. Torej večji kot je nivo L-karnitina v mišicah večja količina masti se izkoristi za energijo.

Telo samo po sebi proizvaja L-karnitin, a v primeru, da želimo za energijo porabljati velike količine maščobnih kislin, je priporočljivo jemanje kapsul, ki vsebujejo to substanco. Za razliko od ostalih Fatt burners-ov je L-karnitin zelo blag, stranskih učinkov ni, je pa zelo učinkovit - še posebej pri visoki telesni aktivnosti.

Zavedati se moramo, da sama dieta brez aktivnosti ne velja nič. Če želimo korenito spremeniti našo postavo je treba močno spremeniti tudi način življenja. Ni dovolj da jemo manj, saj s tem lahko sprožimo obrambne mehanizme telesa in rezultati so ravno obratni.

Prav tako je pomembno da pri dijeti ne izgubljamo mišičnega tkiva, saj razgradnja maščobnih kislin poteka v sami mišici, kjer se nahajajo mitohondriji. Sama ”sala” pa je metabolično neaktivna.

Slika 2: Slika mitohondrija kjer poteka ß-oksidacija oziroma razgradnja maščobnih kislin.

Zdrava prehrana mora vsebovati naslednje sestavine: maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate ter vitamine, vlaknine in balastne snovi. Prehranjevalna piramida opisuje razmerje med količino posameznih sestavin prehranjevanja.

Iz nje je razvidno, da potrebujemo zelo malo maščob, a to še ni razlog, da bi jih popolnoma odstranili z našega jedilnika. 

Slika 3: Prehranjevalna piramida.

Telo potrebuje predvsem pestro, mešano hrano. Skoraj vse snovi v hrani so dobre, če so pravilno odmerjene. Žal se večina ljudi nagiba k enostranski prehrani, v kateri je preveč maščob in beljakovin ter premalo ogljikovih hidratov in vlaknin.
 

Copyright  http://www.kemija.org