Prehlad - nadloga jesensko-zimskih dni bo žal kmalu znova postal del našega vsakdana. Prehladne bolezni večinoma povzročajo virusi, redkeje so posledica mešane okužbe ( virusne in bakterijske ). Simptomi prehlada ( pekoča bolečina v žrelu, zamašenost nosu kateremu sledi izločanje redke prozorne tekočine, solzenje, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost…) se pojavijo že dan ali dva po okužbi in trajajo večinoma 5 do 7 dni.

Klimatski pogoji, ki so ugodni za razmnoževanje in širjenje virusov v tem obdobju so: velika vlažnost zraka ob nizkih temperaturah, megla, veter… Razen neugodnih klimatskih pogojev, botrujejo večji obolevnosti tudi številni drugi dejavniki. Najpomembnejši so:

 

1. v jesensko-zimskem obdobju smo izpostavljeni vremenskim vplivom, ki terjajo prilagajanje, kar rezultira z večjo porabo zaščitnih snovi v organizmu
    

2. onesnaženje okolja je v hladnem obdobju bistveno večje, kot po koncu kurilne sezone, kar pomeni, da smo takrat bolj izpostavljeni škodljivim snovem iz zraka
    

3. v zimskih mesecih se manj gibamo ter več časa preživimo v zaprtih, neprezračenih ali zakajenih prostorih
    

4. v obdobju ko na » domačem vrtu » ni več na razpolago biološko polnovrednega svežega sadja in zelenjave, smo prisiljeni uživati sadove narave, ki so zaradi prezgodnjega obiranja ( pred dozoritvijo ), dolgega potovanja in skladiščenja, bistveno revnejši z biološko pomembnimi učinkovinami
    

5. naš zimski jedilnik vsebuje več industrijsko predelane, konzervirane in prekajene hrane, kar pripelje do kopičenja škodljivih prostih radikalov v organizmu ( za nevtralizacijo teh, je nujno uživanje zaščitnih snovi - antioksidantov  )

Potrebno je poudariti, da je v jesensko-zimsko-pomladanskih mesecih vnos zaščitnih snovi v organizem zmanjšan, potrebe po njih pa so takrat izjemno povečane. Zaradi tega v tem obdobju pogosto pride do padca odpornosti, kar rezultira z večjo obolevnostjo.

 

Hitro poseganje po antibiotikih iz » domačih rezerv » je največja napaka, ki jo lahko naredimo ob pojavu prehlada, namreč antibiotiki so neučinkoviti pri zdravljenju virusnih okužb. Preventivno jemanje antibiotikov v takšnih primerih ne prepreči morebitne bakterijske okužbe in je tovrstno samozdravljenje z antibiotiki škodljivo ( alergije, stranski učinki, razvoj rezistentnih sojev bakterij… ).

 

Ker večina ljudi v zimskih mesecih s hrano ne vnaša zadostne količine zaščitnih snovi, menimo, da je smotrno namesto samozdravljenja z antibiotiki preventivno jemanje vitaminsko-mineralnih dodatkov k prehrani ( suplementacija ), predvsem v obdobju, ko smo bolj izpostavljeni prehladnim obolenjem.

Zaščitne snovi vzpodbujajo odpornost in na ta način pomagajo organizmu, da se » upre » povzročiteljem prehlada. Številni strokovnjaki menijo, da uživanje nekoliko višjih odmerkov C-vitamina, že ob pojavu prvih simptomov viroze, bistveno skrajša trajanje bolezni, omili subjektivne simptome, ter zmanjša tveganje pred morebitnimi zapleti okužbe.

Med zaščitne snovi, katerih uživanje priporočamo z zdravo prehrano, ter z dodatkki k prehrani, sodijo: vitamini, minerali, oligoelementi, bioflavonoidi, klorofil, saponini, ter druge biološko aktivne snovi naravnega vira. Ohranjanje zdravja in normalno funkcioniranje imunskega sistema brez njih ni možno.

 

Dodatki obogatijo našo vsakodnevno prehrano ter nam pomagajo v ohranjanju zdravja. Njihovo uživanje je varno, če se pravilno kombinirajo in odmerjajo.

 

Povzeto po

Ilin Biserka dr. med.

spec.psihiater – pedopsihiater,psihoterapevt