Alge sodijo med najstarejše organizme
na zemlji, ki jo po predvidevanju strokovnjakov naseljujejo že okoli tri
milijarde let. Nekatere od njih so užitne in se že stoletja uporabljajo v
prehrani, zadnji dve desetletji pa se uveljavljajo kot dodatek k prehrani.
Med
njimi so najbolj znane in največ uporabljane: modro zelene alge ter rjave alge. Intenzivne
raziskave, gojenje, ter predelava alg je začela pred 15-20 leti. Največ
raziskav o njihovih učinkih je potekalo na Japonskem, v Združenih državah
Amerike, Franciji in Veliki Britaniji.
Spirulina, je modro zelena alga,
enostavne zgradbe, ki raste v slanih vodah toplega podnebja ( Mehiko, Afrika,
Kitajska ... ). Alge so zelo bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov,
klorofila, gama linolenske kisline, ter drugih fitonutritivov.
Šestdeset
procentov njene suhe mase predstavljajo beljakovine ( svinjina vsebuje le
16-17% beljakovin, pusto meso pa okoli 20% ). Za razliko od drugih rastlin,
vsebujejo vse esencialne aminokisline (naš organizem jih ni sposoben
sintetizirati ), zato so skoraj nenadomestljiv dodatek k prehrani
vegetarijancem, ki so zaradi izogibanja hrani živalskega izvora praviloma za
njih prikrajšani.
Njihovo uživanje se priporoča tudi tistim, ki zaradi
zdravstvenih težav ali redukcijske ( shujševalne ) diete, zmanjšajo vnos
določenih vrst živil, oziroma so prikrajšani za uživanje uravnovešene in
pestre prehrane.
Alge so
bogat vir vitaminov, predvsem
vitamina B12, ter ostalih iz skupine B vitaminov,
b
karotena, K in E vitamina, ter drugih vitaminov v manjših količinah. Vsebujejo
veliko mineralov in oligoelementov. Alge so bogat vir železa, kalcija in joda,
vsebujejo pa tudi kalij, cink, magnezij, selen, baker, mangan, fosfor, krom,
natrij, ter germanij.
Zaradi visoke vsebnosti železa, so alge naravni vir za
nadomeščanje tega elementa. Kot vir kalcija ga priporočamo tistim, ki imajo
težave z alergijami ali uživajo manj mleka in mlečnih izdelkov. Zaradi velike
količine joda v algah, jih priporočamo osebam z zmanjšanim delovanjem
ščitnice.
V primeru povečane sinteze ščitničnih hormonov se je nujno, o
morebitni uporabi alg, konzultirati z osebnim zdravnikom. Bolnikom, ki jemljejo
diuretike se alge lahko priporočajo v cilju nadomeščanja kalija, ker
večina diuretikov pospeši izločanje kalija iz organizma in če se ne nadomesti,
njegovo pomanjkanje pripelje do splošne mišične slabosti ter motenj v
delovanju srca.
Med pomembne sestavine alg prištevamo
še gama-linolensko kislino, ki sodi med zaščitne snovi, ter klorofil, ki je
močno naravno detoksikacijsko sredstvo z pomembnim proti mikrobnim delovanjem.
Novejše raziskave kažejo na to, da klorofil zavira predvsem razmnoževanje
nekaterih virusov ( npr. virusa herpesa ).
Zaradi tega redno uporabo alg
priporočamo v jesenskem, zimskem, ter pomladanskem obdobju, ko je viroz
največ. Klorofil je tudi naravni notranji dezodorans organizma, ki zmanjša
neprijetni zadah, ter neugoden vonj poti.
Japonski znanstveniki so iz alg
izolirali več različnih polisaharidov, katerim pripisujejo antitumorski učinek
( en od pomembnejših je fukoidin ). Raziskave kažejo, da ekstrakti alg
upočasnijo razmnoževanje in rast rakastih celic v kulturi tkiva ( v
eksperimentalnih pogojih). Iz tega izhaja predpostavka, da imajo podoben
učinek tudi v telesu.
Alge spodbujajo izločanje interferona, ki krepi obrambne
sposobnosti organizma. Zaradi imunostimulativnega delovanja se alge pogosto
uporabljajo kot adjuvantno - dopolnilno sredstvo ob konvencionalnem
zdravljenju nekaterih virusnih bolezni in kronični šibkosti imunitete ( npr.
pri rakastih boleznih, avtoimunih boleznih, pri uporabi imunosupresivne
terapije...).
Izkorišča se tudi njegovo roborantno delovanje ( podpora
regenerativnih procesov organizma ), predvsem po traumi ali težji, dolgotrajni
bolezni.
Redna uporaba alg izboljša prebavo, pospeši
peristaltiko in praznjenje črevesja. Alge pomagajo epitelizacijo sluznuce
želodca in dvanajsternika, ki se pogosto poškoduje pod vplivom stresa, zaradi
uživanja poživil, nekaterih zdravil ali nekvalitetne prehrane.
Pospešujejo
celjenje ran, kar je posebej pomembno pri diabetikih in pri osebah z motnjami
v prekrvavitvi perifernih organov. Dolgotrajno uživanje alg izboljša splošno
počutje, upočasni procese staranja, zavira razvoj arteroskleroze, ugodno
vpliva na povečan krvni pritisk, zmanjšuje škodljivo LDL komponento
holesterola v krvi, izboljša nekatere kožne bolezni ( dermatitis, psoriaza,
ekcemi, akne ), ter kvaliteto nohtov in las.
Zaradi svoje sestave alge
ščitijo
organizem pred prostimi radikali, ki se sproščajo med presnovo ali pa
nastajajo v organizmu pod vplivom okolja ( ionizirajoče sevanje, težke
kovine, herbicidi, pesticidi, zdravila ... ).
Prosti radikali poškodujejo
celično membrano in jo naredijo bolj propustno, s tem pa celico bolj
izpostavljeno, oziroma ranljivo. Poškodujejo genetski material jedra in mitohondrij ( DNK in RNK ), kar večinoma pripelje do degenerativnih sprememb v
celici ali celo do apoptoze - programirane smrti celice, oziroma samouničenja
celice.
Spremembe v genetskem materialu lahko privedejo tudi do rakastega
razraščanja celic. Prosti radikali poškodujejo tudi encimske sisteme, brez
katerih ni učinkovitega funkcioniranja celic, oziroma organov.
Moramo se zavedati, da smo v današnjih
življenjskih pogojih zmeraj bolj ogroženi pred destruktivnimi vplivi prostih
radikalov, kar izhaja iz vse večje onesnaženosti okolja, spremembe načina
življenja ( preobremenjenost, premalo časa za sprostitev, premalo gibanja),
ter zaradi vse večje izpostavljenosti stresu.
V dokaz te trditve se ponuja
dejstvo, da narašča razširjenost civilizacijskih bolezni ( degenerativne,
avtoimune, ter rakaste bolezni) in se starostna meja pri njihovem pojavljanju
vse bolj niža.