Kaj   so   antioksidanti ?

Hranilne snovi v organizmu izgorevajo ob pomoči vdihanega kisika in tako telo dobi energijo za svoje delovanje. V isti kemijski reakciji nastajajo tudi škodljivi prosti radikali. Vzroki za njihovo nastajanje pa so lahko tudi zunanji, npr. UV-žarki, onesnaženost zraka in hrane.

Prosti radikali so zelo reaktivne molekule, ki s svojo aktivnostjo poškodujejo celice. Največkrat povzročajo oksidativne spremembe lipidov (maščob), proteinov (beljakovin) in DNK (DeoksiriboNukleinska Kislina je celična dedna snov, ki se nahaja v jedru vsake celice).

Pri nekaterih kemijskih reakcijah (npr. pod vplivom UV-žarkov) nastajajo kot vmesni produkti reaktivne kisikove spojine (superoksidni ali peroksidni anioni), ki reagirajo z lipidi in tvorijo nove proste radikale.  

Pred prostimi radikali se organizem brani z lastnimi varovalnimi sistemi. S staranjem pa se večina funkcij organizma slabša in tvorba lastnih antioksidativnih snovi upada. Tako je organizem vedno bolj podvržen delovanju prostih radikalov.

Stanje, ko v organizmu nastane presežek oksidativnih procesov nad antioksidativnimi, imenujemo oksidativni stres, ki ima pomembno vlogo pri staranju in obolevnosti. 

Dokazano varovalne učinke na organizem imajo različne spojine naravnega (izdelujejo jih rastlinski, živalski in tudi človeški organizmi) ali sinteznega izvora.

Vitamini ali encimi, v masteh topen vitamin E, v vodi topen vitamin C, beta-karoten, koencim Q10, čreslovine in flavonoidi imajo sposobnost, da se sami oksidirajo in delujejo antioksidativno, zato jih imenujemo antioksidanti ali lovilci prostih radikalov. 

Z antioksidanti lahko poskušamo podaljšati življenjsko dobo, saj upočasnijo staranje celic. Prosti radikali, ki se tvorijo pod endogenim in eksogenim vplivom, so dokazano pomembni bolezenski dejavniki za aterosklerozo, degenerativne bolezni možganov (posebno Alzheimerjevo bolezen), bolezni presnove, sladkorno bolezen, rak.

Oksidativni stres torej ne vodi samo k staranju nasploh, ampak pri osebah z dednimi nagnjenji ustvarja pogoje za različne kronične bolezni. Splošno priznano je, da obilno uživanje sadja in zelenjave pokriva potrebe organizma po vitaminih.  

Z zadostnimi količinami antioksidantov dalj časa lahko preprečujemo kronične bolezni starosti in upočasnimo procese staranja. 

Vir: DAZ 21/98

FV 4/99 

Avtor: dr. Sabina Kratovac

 S t a r a n j e

Nihče ni še umrl preprosto zaradi starosti. Vsi umremo zaradi poškodb ali bolezni. Smrt je vedno posledica akumuliranja škodljivih sprememb v celici. Umiramo zaradi škode, povzročene našim celicam. Od tega, kako se zmoremo zaščititi pred škodljivostmi, je odvisna ne samo dolžina, ampak tudi kakovost življenja.   

Prosti radikali nastajajo z nepopolno oksidacijo hranil. Skupina reaktivnih spojin kisika napada celice in jih uničuje. Poznamo mnogo degenerativnih bolezni, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega delovanja prostih radikalov na organske sisteme: kardiovaskularne bolezni, mnoge vrste rakavih obolenj, pljučne bolezni, obolenja jeter in ledvic, Alzheimerjeva bolezen in druge degenerativne bolezni živčnega sistema.

Poleg prostih radikalov imajo uničujoče posledice tudi delovanje radiacije, vpliv onesnaženega okolja,  uporaba pesticidov in mnogih drugih škodljivih snovi.   

Zaradi stalnega, uničujočega vpliva prostih radikalov se kopičijo okvare celic. Tkiva se pričnejo starostno spreminjati. Posledica tega je, da se videz in funkcionalnost organov poslabšata. Neelastična in suha koža, izpadanje las in odstopanje dlesni so le zunanji znaki staranja. V notranjih organih se začnejo degenerativni procesi.   

Vdihnjeni kisik večinoma porabimo za izgorevanje hranil v celicah. Produkti izgorevanja so voda, ogljikov dioksid in energija. Nekaj vdihnjenega kisika je udeleženega v nepopolni redukciji, kjer končni produkt ni neškodljiva voda, pač pa škodljive kisikove spojine - prosti radikali. Če v telesu ne bi obstajali naravni antioksidacijski mehanizmi, bi prosti radikali telo uničili v enem samem dnevu.

Stres, povečana telesna aktivnost, delo in napetost povečajo porabo kisika v celicah, s tem pa tudi količino prostih radikalov. Dodatni prosti radikali preplavijo naše telo v takšnih količinah, da telo ne zmore vzpostaviti zadostne antioksidacijske obrambe pred njimi.   

Kaj so prosti radikali ?

Prosti radikali so spojine kisika, ki jim v zgradbi manjka elektron, ali pa imajo kakšnega preveč, zato so nestabilne. Ne glede na to s katero spojino pridejo v stik, bi ji rade vzele manjkajoči ali dodale moteči elektron.

Pravimo, da so visoko reaktivne, saj bodo reagirale nasilno z vsako snovjo, s katero bodo prišle v stik. Ukraden ali dodan elektron bo naredil napadeno spojino nestabilno, saj ne bo več prvotna spojina, ampak njen prosti radikal. Ta proces bi se nadaljeval v neskončnost, če organizmi ne bi imeli svoje obrambe proti prostim radikalom.

Za vsak posamezni prosti radikal obstaja v telesu njegov antioksidant. Najpomembnejši poznani endogeni antioksidani so encimi superoksidna dismutaza,  katalaza in glutation. Naloga antioksidantov je nevtraliziranje prostih radikalov tako, da jim dodajo ali odvzamejo elektron. Narava je skrbno in preudarno uredila antioksidante v takšno zaporedje, da odvečni elektron prek večih reakcij uvrsti na varno mesto. 

V primerih, ko prosti radikali preplavijo telo; zaradi naporov, stresov, bolezni in vnešenih strupov, naravni antioksidacijski mehanizmi ne zmorejo več zadostne obrambe pred njimi. Sproži se uničujoč pohod prostih radikalov po organizmu.

Radikali napadejo celične membrane in jih uničijo. Deli uničenih membran kot pomnožena vojska prostih radikalov nadaljuje uničevalni pohod še dolgo po tem, ko je prvotni dražljaj minil.   

Kako delujejo antioksidanti ?

Ker je v telesu poškodb zaradi prostih radikalov vedno več kot jih lahko obrambni endogeni mehanizmi sproti popravljajo, so si znanstveniki prizadevali odkriti verigo antioksidantov, ki bi razstrupljali telo. Vitamini, minerali in druge snovi, ki delujejo kot antioksidanti, lahko tudi sami postanejo prosti radikali.

Dobro sestavljena antioksidacijska veriga vsebuje pravilna razmerja vseh znanih antioksidantov.   

Katere antioksidante mora vsebovati dobra antioksidacijska formula ?  

Morda vas bodo presenetili predlagani učinkoviti dnevni odmerki posameznih antioksidantov: 

vitamin E                    800 IU (IU je medn. enota, ki ustreza 1 mg)

vitamin C                     najmanj 2000 mg

beta karoten                15000 IU

CoQ10                         15 mg 

L-glutation                    100 mg

N-acetil cistein               100 mg

selen                             200 µg

cink                               15 mg

baker                             0,5 mg

magnezij                         2 mg

alfa lipoična kislina            100 mg

melatonin                        1 mg

silimarin                           50 mg

 

Vsi vemo, kako pomembna je zdrava prehrana za podporno zdravljenje kroničnih bolezni in preventivo pred njimi.  

Da bi zadostili učinkovitim dnevnim potrebam po antioksidantih, bi morali zaužiti 7000 kcal. To pa je za vsakogar preveč.  

Zato obstajajo antioksidacijske formule, ki pokrijejo primankljaj.