Glukosamin  sulfat, kondroitin, MSM

Glukozamin je substanca, ki se nahaja v človeškem telesu in sicer v hrustancu. Njegova dolžnost je, da skrbi za zdravje hrustanca. S staranjem izgubljamo glukozamin in ostale substance iz hrustanca. Rezultat tega pa je tanjšanje hrustanca in začetek oziroma progresija ARTRITISA! Osteoartritis je bolezen sklepov, predvsem kolena, bokov, hrbtenice pa tudi členkov na rokah in nogah. Bolj podvrženi tej bolezni so starejši ljudje in predvsem ženske, problematični pa so tudi športniki zaradi akutnih in kroničnih poškodb, ter stresov in traum, ki jih doživljajo sklepi pri treningu (predvsem pri vzdržljivostnih športih kot so tek, tenis...)"! Ena izmed študij je pokazala, da imajo bivši športniki 2-3x večjo možnost za osteoartritis. Z antiinflamatoriki in ostalimi protibolečinskimi zdravili lahko le začasno ustavimo bolečino, ne moremo pa odpraviti problema: Smiselna dolgoročna rešitev se nahaja v nutricionističnih substancah kot je glukozamin! Vsem športnikom priporočamo, da začnejo z uživanjem glukozamina, če imajo probleme te vrste, ali pa le preventivno. Jemanje glukozamina lahko zgoraj navedene težave prepreči! Glukozamin pomaga pri vnetnih procesih vezivnega tkiva, pri rehabilitacijah po operacijah in poškodbah vezi oziroma hrustanca in zdravljenju artritisa! Lahko ga jemljete tudi preventivno za jačanje vezi, sklepov in hrustanca! Raziskave so dokazale, da se je pacientom z osteoartritisom izboljšalo stanje po 8 tednih uživanja glukozamina, napredek pa je bil viden že po dveh tednih. Pri tem pa ni bilo nobenih stranskih učinkov. Glukozamin deluje protivnetno in izgrajuje poškodovani hrustanec. Minimalna količina, ki jo potrebujemo, je 500mg 3x dnevno (1500mg dnevno) v razdobju do treh mesecev, v akutnih fazah pa se priporočajo tudi večje količine, ki povzročijo hitrejše delovanje. Pri oralnem vnosu se absorbira kar 90% glukozamina! Deluje počasi in njegovo delovanje lahko opazimo šele po cca dveh tednih, jemati pa ga moramo dlje časa - odvisno od resnosti problema. Po daljšem obdobju (cca treh mesecih) jemanja glukozamina potrebujemo samo še 500mg dnevno za vzdrževanje. Vsem športnikom in ostalim ljudem, ki imajo težave z sklepi in vezmi, priporočamo poleg uporabe GLUKOZAMINA in CHONDROITINA še ANTIOKSIDANTE in EFA (esencielne maščobe)!

 

 

 

Težave Sklepov

Uvod

Kosti so medsebojno povezane s sklepi. Z obliko sklepov so določene vrste gibov in njihov obseg gibanja. Tako npr. ramenski sklep, ki ima obliko glavice-ponvice omogoča notranjo in zunanjo rotacijo ter gibanje roke naprej, nazaj in vstran. Tečajasti sklepi v komolcu in prstih dovoljujejo le upogibanje in iztezanje.

Kako so sestavljeni sklepi

Sklepi so sestavljeni tako, da zagotavljajo stabilnost in da preprečijo poškodbe, ki bi nastale zaradi stalne uporabe. Celotni sklep obdaja sklepna ovojnica, ki je raztegljiva in dovolj čvrsta, da ohranja obliko sklepa. Ovojnico obdaja sinovijsko tkivo, ki izloča sinovijsko tekočino, ki zapolnjuje sklepni prostor, kar dodatno zmanjšuje trenje, olajša gibanje in podmazuje sklep. Konci kosti so prekriti s hrustancem - gladkim in odpornim zaščitnim tkivom, ki blaži obremenitve in zmanjšuje trenje. Okoli sklepov so razporejene in naraščene na kosti skeletne mišice. Kite so čvrsti trakovi vezivnega tkiva, ki povezujejo konec mišice s kostjo. Sklepne vezi (ligamenti) so zgrajeni podobno, le da obkrožajo sklepe in povezujejo eno kost z drugo. Sklepne vezi utrjujejo sklep in stabilizirajo ter dopuščajo gibanje v določeni smeri. Med sklepno vezjo in kostjo so s tekočino napolnjeni mešički (burze), ki omogočajo dodatno oblazinjenje ter preprečuje drgnenje. (Glej sliko 1 in 2.) Sestavni deli sklepa delujejo skupno ter tako omogočajo usklajeno gibanje, ki ne povzroča poškodb. Funkcija sklepa zavisi od zdravega stanja hrustanca v sklepu.

Poškodbe, vnetja in okužbe sklepov

Poškodbe sklepov so zelo pogoste: natrgane vezi (ligamenti), izpahnjeni sklepi, zlomi kosti. Vnetje je naraven odgovor telesa na draženje ali poškodbo tkiva, kaže se z oteklino rdečino, toploto in izgubo funkcije prizadetega sklepa. Vnetje sklepa se imenuje artritis, vnetje kite tendinitis. Vnetje je lahko omejeno na del telesa npr. na en sklep ali je razširjeno kot pri določenih vnetnih sistemskih boleznih npr. revmatoidnemu artritisu. Pri okužbah sklepov lahko nastanejo hude deformacije. Trajno okvaro sklepov preprečimo le s takojšnim zdravljenjem.

Hrustanec

Hrustanec je gelu podobna snov, ki deluje kot absorber tresljajev kar je bistveno za gladko in lahkotno gibanje sklepa. Njegova sestava zagotavlja sklepu elastičnost in trdnost ter zmožnosti da vzdržijo sklepi ogromne pritiske s počasnim odpuščanjem vode iz hrustanca. S staranjem se sposobnost ohranjanja in vzdrževanja normalne sestave hrustanca zmanjšuje. Zmanjša se aktivnost pomembnih obnovitvenih encimov, zmanjša se količina vode in sklepi postanejo bolj podvrženi poškodbam. Vendar pa popolni bolezenski mehanizem, ki privede do artritisa še ni poznan. Hrustanec sestavljajo štiri substance: kolagenska vlakna, proteoglikani, voda in hondrociti kolagenska vlakna Kolagenska vlakna predstavljajo ključno komponento v hrustancu. Kolagenska vlakna oskrbijo hrustanec s čvrstostjo in ustvarijo ogrodje za ostale komponente hrustanca. proteoglikani Proteoglikani so sestavljeni iz kombinacije proteina in sladkorja. Proteoglikanske molekule prepredajo kolagenska vlakna in omogočajo hrustancu da spremeni obliko pod pritiskom. Proteoglikani vežejo nase vodo, ki se z gibanjem sklepa ponovno porazdeli. voda Zdravi hrustanec vsebuje več kot 70% vode. Poleg tega da voda deluje kot dušilec tresljajev, tudi maže in hrani hrustanec. hondrociti Hondrociti so celice, ki proizvajajo nova kolagenska vlakna in proteoglikane v hrustancu. Hondrociti tudi izločajo encime, ki pomagajo razgraditi in odstraniti star kolagen in proteoglikane.

Prehranjevanje sklepov

Poznano je, da kost ni nekaj statičnega, temveč je živ organ, ki se izjemno hitro prilagaja obremenitvam. Če ni obremenjevanja se začne tanjšati in slabeti. Podobno velja tudi za sklepe. Sklepni konci kosti so pokriti s hrustancem. Le-ta nima ožilja in se prehranjuje s premikanjem hranilnih snovi in presnovkov po fizikalnih zakonih iz sklepne tekočine in iz obrobe kosti. Za premikanje teh snovi je pomembno gibanje sklepov. Gibanje in obremenitev opravlja masiranje hrustanca in je koristno za njegovo prehrano. Tudi medvretenčne ploščice podobno kot hrustanec v sklepih nimajo žil, zato je za njihovo pravilno prehrano potrebno tudi zadostno gibanje. Vendar pa pri obremenjevanju sklepov pogosto pride do preobremenitve. Za hrustanec je važna navajenost na obremenitve. Dolgotrajna obremenitev pa lahko povzroči tudi okvaro hrustanca. Še najbolj to velja za hrustanec kolenskih sklepov, ki so najbolj obremenjeni.

Težave s sklepi pri rekreativcih in pri aktivnih športnikih

Aktivno življenje je čedalje bolj pomembno:število rekreativnih športnikov iz dneva v dan narašča. Rekreacija prerarašča v redni trening. Obremenitve postajajo vedno večje, vadba poteka vse pogosteje, večkrat tudi po neprimernem terenu. Vse premalo ostaja za počitek in osvežitev. Vse te napore spremljajo tudi bolečine v sklepih. Zlasti pogoste so bolečine zaradi preobremenitev v ramenskem sklepu. Ponavljajoče se obremenitve predvsem pri drži rok v višini ali nad višino ramen lahko povzročijo bolečine v rami, večinoma v rotatorni manšeti ramenskega sklepa. Na nastanek bolečine lahko vplivajo tako prirojena slabša prekrvavitev dela rotatorne manšete kot degenerativne spremembe. Bolečine v rami nastajajo pri športih, ki zahtevajo pogosto držo rok in aktivnost rok v višini ali večinoma nad višino glave, kot npr. pri tenisu, odbojki, nekaterih atletskih disciplinah, plavanju. Bolečine v komolcih so pri nekaterih športnikih tudi pogoste. Bolečine in občutljivost nastane predvsem na zunanji strani nadlahtnice ob komolcu. Bolečina se poveča pri upogibu zapestja navzad ali iztegnitvi prstov. Pri upogibu zapestja navzdol in pri skrčenih prstih pa se bolečina poveča na notranji strani nadlahtnice. (Teniški komolec pri igralcih tenisa). Do bolečin prihaja tudi v kolčnem sklepu pri športih, ki zahtevajo stalno krčenje v kolkih z istočasnimi rotacijami (nekatere oblike plesa). Pri tem pa ne gre za obrabo kolka temveč za preskok tetive upogibalke kolka preko glavice stegnenice. Pri tekačih, zlasti če tečejo po neravnem terenu, pri kolesarjenju in podobnih športih lahko pride do bolečine na zunanji strani kolka, ki ga povzroča preskok močne tetivne ovojnice čez izbočeni zgornji del stegnenice. Pri kolenu lahko pride pri tekačih do preskoka močne tetivne ovojnice preko izbočenega distalnega dela stegnenice (tekaško koleno)Bolečino na sprednjem delu kolena ob vrhu pogačice imenujemo skakalno koleno. Bolečina je v delu ligamenta ob narastišču na pogačico in nastane zaradi pogostih mikro poškodb, ki jim sledi kroničen vnetni odgovor. Omenjene težave nastajajo pri športih, ki zahtevajo poskoke, skoke, počepe, brcanje žoge itd. Pri preobremenitvah pride do pogostih težav in bolečin tudi v Ahilovi tetivi. Omenjene težave so pogoste pri tekačih, plesalcih, igralcih tenisa, nogometaših. Pri preobremenitvah pride večinoma do tendinitisa, vnetnih sprememb v tetivi. Prizadeti del Ahilove tetive je v takih primerih pordel, občutljiv na dotik, večkrat je čutiti tudi rahlo pokanje. Če gre za bolečine zaradi degenerativnih sprememb, pa je tetiva zadebeljena, boleča, hoja po prstih je otežena. Degenerativne spremembe tetive lahko dolgo časa ne povzročajo nobenih težav, pri preobremenitvah pa lahko povzroče težave, bolečine.

Bolezni sklepov

Bolezni sklepov delimo na vnetne in degenerativne. Pogosto vse bolezni sklepov označujemo pod imenom -artritis, kar pa pravzaprav ni pravilno, saj končnica -itis označuje vnetje. Degenerativne spremembe, znane kot osteoartritis niso pravilno poimenovane, v resnici gre za artrozo. Bolezni sklepov delimo na degenerativne bolezni, infekcijske bolezni, vnetje sklepne ovojnice, bolezni ligamentov in tetiv ter mikrokristalno vnetje.

Osteoartroza

Osteoartroza je najbolj znana degenerativna bolezen, pri kateri pride do obrabljenosti sklepov. Značilno za sklepno obrabo je, da je napredujoča in se kaže z izginevanjem sklepnega hrustanca, otekanjem sklepa zaradi povečanja izločanja sklepne tekočine in končno v spremenjeni anatomski obliki sklepa z različnimi deformacijami. (Glej sliki 3 in 4) Vse to počasi pripelje do zmanjšanja gibljivosti sklepa, ki ga spremljajo manjše ali večje bolečine. S starostjo se odstotek sklepne obrabe poveča. V končni fazi lahko hrustanec popolnoma izgine in kosti se tarejo druga ob drugo. Ta oblika artritisa se pojavlja pri starejših osebah, vendar pa lahko prizadene tudi mlade. Sklepi so najbolj prizadeti pri obolenjih in obremenitvah nog, kolkov in hrbtenice. (mesta, kjer pride do obrabe sklepov so razvidna tudi na sliki 5) Dejavniki ki vplivajo na procese nastajanja artroze so tudi hormonske motnje (upad hormonov po menopavzi), dedni faktorji, prekrvavitvene motnje, nepravilna prehrana, nepravilna drža, razna vnetja ter "mehanski dejavniki": zlomi kosti, manjše ponavljajoče se poškodbe, prekomerne mehanske obremenitve sklepov pri športnikih.

Razvoj in posledice obolenja artroze

Osnovno dogajanje pri začetku artroze je mehčanje in izginevanje hrustanca sklepov pod vplivom enega ali več omenjenih dejavnikov. Šele sekundarno nastopijo spremembe na sklepnih delih kosti in mehkih strukturah sklepa. Proces degeneracije se prične na površini hrustanca in postopoma napreduje bazalno proti stiku s kostjo. Vzrok je v tem, da je površinski sloj bolj izpostavljen sklepni tekočini, ki vsebuje razgradnje encime, ki se sproščajo ob različnih patoloških dogajanjih. Tudi hrustančne celice vsebujejo razgradnje encime, ki se lahko sproščajo zaradi poškodbe ali kakega drugega dejavnika. Hrustanec postane oslabljen, se lušči. Površina sklepa postane hrapava in razbrazdana. Proces se nadaljuje in gre vedno bolj v globino. Obraba sklepa je vedno večja. Narava skuša izboljšati drsnost tako okvarjenega sklepa, zato se zadebeli sklepna ovojnica, izloča se čedalje več sklepne tekočine in pojavi se oteklina sklepa. V prstih se pojavijo mravljinci in majhne bolečine v sklepnih predelih, ki jih spremlja blaga zatrdelost. Prsti postanejo manj spretni, posebno pri natančnejših opravilih. Sčasoma postane lahko sklep boleč na dotik. Prsti v končni fazi postanejo deformirani zaradi velikih izboklin, ki se širijo na zunanje dele sklepov ko hrustanec izgine. V drugih delih telesa so značilni simptomi: bolečine, zatrdelost, otekline sklepov in zmanjšana gibljivost različnih stopenj.Artroza lahko škoduje sklepom na rokah in nogah. Posebej občutljivo glede zatrdelosti in oteklin je področje kolena, ki nosi telesno težo. Vzrok za to je povečanje tekočine v sklepu, kar večkrat imenujemo "voda v kolenu". Artritis kolena je zelo neprijeten, ker ovira hojo, popači izgled noge oz. povzroči izgled v obliki črke x.Osteoartroza posebno prizadene tiste, ki sklepe prekomerno obremenjujejo. Vendar, če je sklep bolan, to še ne pomeni, da je potrebno popolno mirovanje. Priporoča se zmerno obremenjevanje sklepov nikakor pa ne popolno mirovanje.

Infekcije sklepov

Povzročajo jih bakterije, ki se nahajajo v sinovialni tekočini. Pojavijo se lahko v katerikoli starosti. Povzročitelji so lahko številni mikroorganizmi oziroma bakterije, ki napadejo prostor med obema kostema sklepov. Infekcijo sklepa lahko povzroči kakšna bolezen, ki je v telesu že od prej in kri prinese nevarne bakterije proti sklepni ovojnici. ( glej sliko 6).

Vnetje sklepne ovojnice (sinovitis)

Najbolj poznana bolezen je revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis spada med tako imenovane avtoimunske bolezni, pri katerih določeni dejavniki ( tudi dedni) sprožijo reakcijo imunskega sistema proti telesu lastnim tkivom in nastajajo protitelesa, ki napadajo lastna tkiva. Posledice so oteklina, bolečina in postopno uničenje notranjosti sklepa. Osnovno bolezensko dogajanje je imunski napad na sinovijo-tkivo, ki obdaja sklepno votlino. Postopoma spodjeda hrustanec, kosti in vezi (ligamente). V sklepu nastanejo brazgotine. Bolezen izbruhne lahko nenadoma, vnetje se začne istočasno v več sklepih. Najprej so prizadeti mali sklepi prstov na rokah in nogah, dlani, stopala, zapestja, komolci in gležnji, Vneti sklepi so boleči in ponavadi otrdeli. Prizadeti sklepi se povečajo in hitro se lahko razvijejo deformacije, Sklep lahko otrdi v določenem položaju, tako da ga bolnik ne more popolnoma skrčiti ali iztegniti. Pri nekaterih bolnikih se v bližini prizadetih sklepov pojavijo trdi vozlički (nodule). Eden od bolezenskih znakov je tudi povišana telesna temperatura. Revmatoidni artritis lahko povzroči tudi druge okvare na telesu. Ker obstaja cela vrsta bolezni, ki lahko prav tako povzročijo vnetje sklepov, mora zdravnik za dokončno diagnozo opraviti določene laboratorijske preiskave ( npr. koncentracija revmatoidnega faktorja).

Mikrokristalno vnetje

Pri tej obliki artritisa se sinovinalna tekočina napolni z mikroskopskimi kristali, ki nastanejo zaradi izločanja sečne kisline.

Zdravljenje artritisa

Za zdravljenje artritisa ni čudežnega zdravila. Možno ga je učinkovito blažiti, nekatera zdravljenja pa niso brez tveganja. Neinfekcijske oblike artitisov običajno zdravijo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, med katerimi spadajo aspirin, ibuprofen , naproksenom itd. Cilj teh zdravil je zmanjšanje otekline prizadetih sklepov ter ublažitev bolečine. Ta zdravila pa lahko dražijo želodec, povzročajo rane na želodcu ter krvavitve v prebavilih, poleg tega pa imajo tudi druge stranske učinke kot so zvišan krvni tlak, otekanje(edemi) in včasih okvara ledvic. Poleg tega pa ne ustavijo napredovanja bolezni. Na daljši rok celo poslabšajo stanje s pospešenjem propadanja sklepov. Tudi druga zdravila, npr. kortizoni s katerimi lahko pogosto lajšajo bolečine zaradi artritisa, imajo dolgoročno škodljive stranske učinke, zato jih ni mogoče uporabljati neomejeno (tanjšanje kože, nastajanje modric, osteoporoza, visok krvni tlak, zvečana koncentracija krvnega sladkorja in siva mrena ). Zato je priporočljivo, da pacienti vsaj na začetku poskušajo z naravnimi načini zdravljenja, ki so varni, običajno zelo učinkoviti in enostavni.

Naravni načini zdravljenja artritisa

Škoda, ki jo povzročajo prosti radikali je vzrok mnogim boleznim, tudi artritisu. Če je prostih radikalov preveč lahko uničujejo celične opne. Človeško telo ima mehanizme, ki varujejo pred prostimi radikali. Po naravni poti nastaja veliko snovi, ki učinkujejo kot antioksidanti in preprečujejo oksidativne poškodbe celic. Znanstveniki so prepričani, da jemanje antioksidacijskih dodatkov, kamor sodijo vitamin C, vitamin E, selen, glutation itd. preprečujejo poškodbe od prostih radikalov, ki lahko pripeljejo do artritičnih sprememb. Pri naravnem načinu zdravljenja pa lahko učinkovito pomagajo številni dodatki, kot so : glukozamin, hondroitin, MSM, cetyl myristoleat, omega -3 olja, itd.

Glukozamin

Glukozamin je naravna snov, obilno prisotna v človeškem telesu, nastaja v hondrocitih, Kemično je glukozamin amino - sladkor, ki nastane med glukozo in amino kislino glutaminom. V hrustancu je običajno veliko glukozamina in igra pomembno vlogo pri njegovem stanju in elastičnosti. Kot sestavina hrustanca igra glukozamin ključno vlogo pri delovanju sklepov in njihovem vzdrževanju. Naše telo ga proizvaja le določeno količino S staranjem se ta sposobnost zmanjša in glukozamin se tako izgublja iz hrustanca. To lahko vodi do sušenja in tanjšanja hrustanca in s tem do nastajanja in napredovanja bolezni. Pri artrozi je nastajanje novega glukozamina nepopolno in nezadovoljivo. Dodatki glukozamina povzročijo znatno izboljšanje simptomov bolečine, občutljivosti, oteklosti kot tudi gibljivosti sklepov.Uporaba glukozamina nima stranskih učinkov, nobenih kontraindikacij ali vpliva na druga zdravila. Zato je posebno uporaben za dolgotrajnejše zdravljenje take kronične bolezni kot je artroza. Z uporabo elektronske mikroskopije so ugotovili, da glukozamin obnavlja poškodovani hrustanec. Telo uporablja nadomestni glukozamin za sintezo proteoglikanov in vodoveznih glikozaminoglikanov (GAG) v hrustančni matrici. Poleg tega pa dodatni glukozamin stimulira hondrocite pri njihovi proizvodnji novega glukozamina. Glukozamin tudi zavira določene encime, ki uničujejo hrustanec, kot sta kolagenaza in fosfolipaza. Z oviranjem mehanizmov, ki povzročajo bolezen, ki vodi do degeneracije sklepov, glukozamin zavira napredovanje bolezni in olajša simptome še dolgo časa po prenehanju uživanja. Mnoge študije potrjujejo sijajni učinek in varnost glukozamin sulfata. V eni dobro organizirani študiji so 178 bolnikom, ki so bolehali za artrozo kolena, eno skupino zdravili 4 tedne z dodatkom 1500mg glukozamin sulfata dnevno, drugo skupino pa z 1200 mg ibuprofena dnevno. Glukozamin je zmanjšal simptome enako učinkovito kot ibuprofen, vendar brez stranskih učinkov. Varnost in primernost glukozamina je enostavno razložiti z dejstvom, da gre za fiziološko snov, ki se normalno uporablja v telesu.Kot pri vseh naravnih zdravilih pa terapevtični učinek ne pride takoj in običajno traja nekaj tednov. Ko pa je učinek dosežen, pa ta traja kar nekaj časa še po prenehanju uporabe.Povedati je potrebno da mnoga protivnetna zdravila delujejo že po nekaj urah. Vendar pa ta zdravila dejansko ne zdravijo in ne ustavijo napredovanja bolezni.Trenutno sicer omilijo simptome, povzročijo pa obenem mnogo resnih stranskih učinkov na želodcu, črevesju , ledvicah in jetrih. Glukozamin obstaja v različnih oblikah. Najbolj znana oblika je glukozamin sulfat, drugi obliki pa sta še N-acetil-glukozamin in glukozamin hidroklorid. Glukozamin sulfat je najbolj razširjena oblika, katera naj bi bila tudi najučinkovitejša. Nekateri znanstveniki hvalijo tudi drugi obliki, ki pa sta cenejši. V mnogih formulah se uporabljajo kombinacije različnih glukozaminov, kot tudi kombinacije z drugimi dodatki.Mnogi bolniki potrebujejo vsaj 500 mg glukozamina trikrat dnevno v obdobju treh mesecev. Večje količine, ki znašajo 750 mg ali celo 1000 mg trikrat dnevno dajejo hitrejši učinek. Ko se dosežejo zadovoljivi rezultati, se količina glukozamina zmanjša na 500 mg dnevno za vzdrževanje stanja. V primeru, da se artritične bolečine povrnejo, pa se količina glukozamina spet poveča. V primeru nezadovoljivega rezultata se doda še trikrat dnevno po 500 mg hondroitin sulfata. (Hondroitin sulfat je dražji od glukozamina). Zelo dobri rezultati se dosežejo z različnimi formulami kjer se poleg glukozamina in hondroitin sulfata prisotni še drugi dodatki kot: MSM, EPA in DHA, cetyl myristoleate, razni antioksidanti itd.

Hondroitin sulfat

Hondroitin sulfat je važna sestavina hrustanca. Je zelo velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih enot glukozamin sulfata. Podobno kot glukozamin, hondroitin sulfat pritegne vodo v hrustančno matrico in vzpodbuja tvorbo hrustanca. Podobna je tudi sposobnost , da prepreči encimom razgradnjo hrustanca. Čeprav je absorbcija hondroitin sulfata precej nižja kot glukozamina (10 do 15% proti 90 do 98%), kaže nekaj zadnjih študij zelo dobre rezultate pri zdravljenju s hondroitin sulfatom, zmanjšanjem bolečine in povečano stopnjo gibljivosti sklepov. Pri neki eno leto trajajoči študiji so zdravili 42 bolnikov z osteoartritisom. Bolniki so prejemali 800 mg hondroitin sulfata dnevno. Hondroitin sulfat so bolniki dobro prenašali, prišlo je do znatnega zmanjšanja bolečine in povečanja gibljivosti sklepa v nasprotju z bolniki, ki so prejemali placebo. (Uebelhart in drugi, 1998) Pri neki drugi študiji so 119 bolnikov z osteoartritisom prstov spremljali 3 leta. Bolniki so uživali 400 mg hondroitin sulfata trikrat dnevno. Stanje sklepov na prstih so spremljali rentgensko v letnih intervalih. Pri bolnikih, ki so uživali hondroitin sulfat je bolezen znatno manj napredovala. (Verbruggen in drugi, 1998). Hondroitin sulfat se običajno uporablja v kombinaciji z glukozamin sulfatom.

Omega-3 olja (EPA in DHA)

Dokazano je, da dietetične maščobne kisline določajo sestavo lipidov v celičnih membranah, ki vplivajo na tvorbo prostaglandinov in leokotrienov, ki uravnavajo vnetje. To dejstvo je povečalo interes za te dietetične snovi. Omega-3 olja, kot je ribje olje (EPA in DHA) in laneno olje imajo sposobnost, da preprečijo tvorbo vnetnih posredovalcev in na ta način vplivajo na potek kroničnih vnetnih bolezni kot je revmatoidni artritis (Kremer in drugi, 1985 in 1992) Številne študije iz celega sveta so potrdile koristnost uporabe dodatkov omega-3 olj pri olajšanju težav občutljivih sklepov in jutranje otrdelosti sklepov pri bolnikih z revmatoidnim artritisom ter v določenih slučajih celo eliminirajo uporabo protivnetnih zdravil.(Kremer in drugi 1995) Dodatki ribjega olja so znatno zmanjšali uporabo protivnetnih zdravil v treh študijah, pri katerih so uporabljali proti vnetna zdravila. Drugače, kot pri proti vnetnih zdravilih, uporaba ribjega olja ni povezana s prebavno toksičnostjo. Rezultati so pokazali, da je učinkovita količina ribjega olja 3 do 6 gramov dnevno. Dodatki EPA in DHA, v razmerju kot jih najdemo pri ribjem olju, delujejo sinergistično (Robinson in drugi, 1989).

Antioksidanti

Poznano je, da oksidacijski stres, katerega s svojo škodo povzročijo prosti radikali je važen dejavnik pri razvoju osteoartritisa, kot tudi eden glavnih vzrokov za večino najbolj kroničnih degenerativnih bolezni, kot tudi staranja. Zelo očitno je, da se oksidacijska škoda pojavi pri bolnikih z revmatoidnem artritisom. Ugotovili so povečano oksidacijo lipidov, kakor tudi pomanjkanje C vitamina v serumu in sinovialni tekočini.Visoke doze vitamina E, ki je močan antioksidant zmanjša bolečino. Dobro je znano, da TNF-a (Tumor nekrozni faktor alfa), ki igra ključno vlogo pri revmatoidnem artritisu povzroči oksidacijski stres. Da bi nevtralizirali škodo, katero povzročijo prosti radikali, se uporabijo antioksidanti. Hrana bogata s sadjem in zelenjavo telo oskrbi z važnimi antioksidanti. To pa dostikrat ne zadošča. Vitamin C, vitamin E, kot tudi drugi antioksidanti igrajo važno vlogo pri zdravljenju osteoartritisa, Pomanjkanje vitamina C, ki je običajno pri starejših ljudeh oslabi sintezo kolagena, glavne beljakovine hrustanca (Bates, C.J, 1977) Študije so pokazale sposobnost vitamina E pri vzpodbujanju tvorbe hrustančnih komponent, kot so glikozaminoglikani, kot tudi pri zaviranju propadanja hrustanca. Še učinkovitejši so pripravki na osnovi formule antioksidantov, kjer se pokaže sinergistični učinek vseh antioksidantov v formuli.

Gama linolenska kislina (GLA)

GLA (gama linolenska kislina je maščobna kislina, ki se nahaja v svetlinovem olju, boračovem olju in olju iz semen črnega ribeza. Ugotovljeno je bilo, da zavira kronična vnetja. Pri neki pol leta trajajoči študiji so dodajali dodatek GLA bolnikom, ki so imeli težave s sklepi. Ugotovili so pri 36% sklepov zmanjšanje občutljivosti ter pri 28% sklepov zmanjšanje oteklosti v primerjavi z bolniki, ki so uživali placebo. (Annals of internal Medicine(1993, 119/9).

Cetyl myristoleate

Cetyl myristoleate (CMO) je ester maščobne kisline, pri katerem se kažejo enake karakteristike kot pri esencialnih maščobnih kislinah linolenski kislini in alfa linolenski kislini, samo da je ta učinek precej močnejši in traja dalj časa. V svoji knjigi "Boom You're Well", Dr.Douglas Hunt trdi, da bo CMO predstavljal enega največjih odkritij 20. stoletja. Pri CMO so bili doseženi resnično presenetljivi rezultati pri lajšanju simptomov artroze in revmatoidnega artritisa in celi množici kroničnih bolezenskih stanj. Dobri rezultati so bili doseženi pri avtoimunskih boleznih, vključno z multiplo sklereozo, luskavici in pri problemih s prostato. Mnogi zdravniki so objavili in izrazili izrazili izjemno odločno ter brez predsodkov pozitivne vidike uporabe CMO z uporabo besed kot "čudežno" in "zdravilo". Njihove izjave so bile podprte s kliničnimi raziskavami, njihovimi lastnimi izkušnjami z bolniki. Izkušnje zdravnikov več tisoč uporabnikov kot tudi klinični testi kažejo, da je CMO brez škodljivih stranskih učinkov in netoksičen tudi pri uporabi velikih količin. CMO se naravno pridobiva iz hrane.Pokazalo se je, da CMO izboljša simptome in pride do izboljšanja bolezni kot so artroza, revmatoidni artritis, ankilozni spondilitis, Reiterjev sindrom, Bechetov sindrom, Sjogrenov sindrom in luskavica. Pri številnih bolečinah v hrbtu pride do olajšanja. Med številnimi kliničnimi študijami, ki so bile izpeljane sta najvažnejše dve: Na kliniki v San Diego so uporabili CMO pri 48 bolnikih, ki so bolehali za različne oblike artroze in revmatoidnega artritisa. Pri vseh, razen dveh je prišlo do očitnega izboljšanja. Izkazalo se je, da pri dveh bolnikih ni prišlo do izboljšanja zaradi problemov z jetri, zaradi česar se CMO ni mogel ustrezno absorbirati. Na splošno se je pokazalo, da je neustrezna absorbcija glavni razlog kadar CMO ni učinkovit. O drugi klinični študiji poroča dr.H.Siemandi MD. Študija je zajela skoraj 400 ljudi. Spremljali so jo revmatologi in drugi specialisti. Ugotovljeno je bilo znatno izboljšanje (zmanjšanje bolečin in večja gibljivost sklepov) pri 87% bolnikov. CMO popravlja osnovni vzrok artritisa tako, da izbriše spomin slabo programiranih T celic spomina. Ko se enkrat zaustavi propadanje sklepov, začne telo samo neovirano obnovitveni proces in sklepi se začnejo normalizirati. Čeprav se glavni učinki pojavijo takoj, se manjša izboljšanja nadaljujejo še več mesecev po prenehanju uporabe CMO. S prenehanjem vnetja in bolečine začnejo sklepi delovati popolnoma normalno. Kljub škodi, ki nastane na kosteh kot posledice dolgotrajne bolezni, se normalno delovanje sklepa običajno postopoma vrača.Učinki se pokažejo po nekaj tednih, pri nekaterih pa šele po več mesecih. Pri večini prizadetih bolnikov je potrebno jemati kapsule CMO samo nekaj tednov, pa so rešeni simptomov artritisa za vedno, brez dodatnih zdravil in brez dodatnega CMO. Starost bolnikov pri zdravljenju ne igra nobene vloge, saj se dobro odziva tako pri mladih kot pri starih bolnikih. Vendar pa pri nekaterih bolnikih, ki imajo predvsem težave z jetri ali pa prebavne težave ne deluje tako uspešno. Čeprav so cetyl myristoleate odkrili že leta 1970, pa se je njegova uporaba praktično začela šele v zadnjih letih, ko je CMO postal komercialno uporaben in ko so razvili različico CMO, ki se uporablja oralno.(Prvotna uporaba je bila možna le v obliki injekcij v bližino sklepa). Pokazalo se je, da se delovanje CMO poveča s kombinacijo drugih dodatkov, kot so glukozamin, hondroitin sulfat, MSM; itd.

MSM

Metilsulfonilmetan (MSM) je organska spojina, ki vsebuje žveplo. Nahaja se prvenstveno v svežem sadju in zelenjavi ter v vsaki celici človeškega telesa. pri kuhanju hrane pa se MSM uniči.Največja naravna koncentracija MSM se nahaja v mleku sesalcev. Pomembne koncentracije se nahajajo v živčnih tkivih, koži, laseh ter v sklepih. Je popolnoma varna brez vonja in netoksična. V človeškem telesu se nahaja približno 2,5% žvepla. Pomanjkanje žvepla se kaže s prebavnimi problemi, slabem imunskim sistemom, artrozo, različnim oblikam artritisov, izgubo spomina, aknah itd. Študije kažejo, da MSM izboljšuje stanje bolnikov pri vseh vrstah artritisov. Poveča se gibljivost, zmanjša otrdelost sklepov ter oteklost. Poleg tega se poveča cirkulacija, zmanjša bolečina. MSM tudi pomaga preprečiti propad hrustanca.V kombinaciji z MSM se poveča tudi učinek glukozamina.Priporočene količine MSM znašajo 500-1000 mg dnevno, vendar se količine lahko povečajo tudi do 6000 mg dnevno.

S-adenosil methionine (SAMe)

S-adenosil methionine (SAMe) ima proti vnetne, proti bolečinske in zdravilne lastnosti, ki lahko pomagajo ohraniti zdrave sklepe, čeprav osnovni način delovanja pri katerem SAMe zmanjša simptome artroze ni poznan. V neki široki študiji, ki je zajela več kot 20.000 bolnikov je več kot 71% imela dober oziroma zelo dober učinek pri uživanju SAMe. Tudi v drugih študijah se je izkazalo, da SAMe zmanjša bolečino, vnetje in otrplost v enaki meri kot ibuprofen in naproksen vendar so bolniki SAMe neprimerno boljše prenašali. Priporočene količine SAMe znašajo od 200 mg do 400 mg vendar se količine lahko tudi povečajo.

Splošni nasveti

Za vse bolnike s težavami sklepov je pomembno, da znižajo prekomerno težo telesa ter tako zmanjšajo obremenitev sklepov. Pomembna je tudi prehrana, v kateri naj bo veliko svežega sadja in zelenjave, saj taka hrana vsebuje veliko snovi, ki so pomembne za zdrave sklepe: vitamine, minerale, antioksidante. Zelo pomembne so telesne dejavnosti z enakomernimi ritmičnimi gibi npr. hoja, plavanje in telovadba, ker te dejavnosti ohranjajo funkcije gibljivosti sklepov. Neaktivnost lahko poslabšuje otrplost sklepov in bolečine, ker pride s tem do slabljenja mišic, ki oklepajo sklepe. Kadar ni možna večja telesna dejavnost so dobrodošle tudi preproste vaje saj pomagajo ohraniti gibljivost sklepov. Čeprav pri ukvarjanju s športom pogosto prihaja do poškodb sklepov, pa to ne pomeni, da se je potrebno športu izogibati. Športna aktivnost ohranja funkcije gibljivosti sklepov. Katera vrsta športa vam ustreza, je odvisno od obolenja in stanja sklepov. Običajno se je potrebno pri kroničnih poškodbah sklepov izogibati športu z večjo impulzno obremenitvijo (npr.skok v višino ali daljino, odbojka, košarka) in ekstremnimi gibi (sunkovito obračanje). Izogibati se je potrebno športom, kjer obstaja nevarnost telesnih dotikov (borilni športi) Priporočljivi so športi z enakomernimi ritmičnimi gibi, kot je pešačenje, hoja, tek na smučeh in plavanje. Znano je, da imajo športniki dva do trikrat večjo možnost za artrozo in druge oblike artritisov, predvsem zaradi akutnih in kroničnih poškodb in traum, ki jih doživljajo sklepi pri treningu in tekmovanjih. Še posebno pa so boleznim sklepom podvrženi starejši ljudje, zlasti ženske. Različna proti vnetna in proti bolečinska zdravila le začasno ustavijo bolečino, ne morejo pa odpraviti problema. Smiselna dolgoročna rešitev se nahaja v različnih nutricističnih substancah. Različni dodatki se lahko uporabijo, če so problemi že prisotni, ali pa le preventivno za jačanje in obnavljanje hrustanca, sklepov in vezi. Številni naši odlični izdelki so pri tem v veliko pomoč.

Copyright Medica Artis